Od kamna do apna

Od kamna do apna

Ime ti je Ludvik. Rojen si na Modrejcah. Pomladi leta 1919 se vrneš z avstrijske Štajerske, kjer si obdobje prve svetovne vojne prebil v taborišču Wagna pri Lipnici kot begunec s soške fronte. 

Nov začetek
Ob povratku ugotoviš, da je domača vas porušena. Vaščani si uredite provizorična bivališča in postopoma obnavljate hiše. Zunaj vasi zgradite apnenico (frnažo), v kateri pridelujete apno. Gradnja z apnom je veliko hitrejša in bolj kakovostna. Uporabljate ga tudi za za belež in razkužilo. Priprave za frnažo so težaške. Zagotoviti je treba ogromne količine lesa, tega pa skorajda ni, saj je pokrajina po vojni opustošena. Ker je rabote (dela) res veliko, vodite delovno knjigo. Ogenj neprestano kurite sedem dni, zato pri frnaži tudi prespite. Včasih je pri ognju več kot živahno. Vpije se, preklinja in pije. Vesel si, da je mnogo vaščanov vojno preživelo in da so se občasno zmožni tudi poveseliti.

Sovin izziv

Kdo so bili prvi prebivalci, ki so v Posočju uporabljali apno?

 

Na Mostu na Soči je odkritih več ostalin zidanih objektov, pri katerih je bila za gradnjo uporabljena apnena malta. Slovani, ki so prišli v ta prostor za Rimljani, apna niso poznali.

Več vrst apnenic
Apnenica oz. frnaža je posebna peč, ki so jo včasih uporabljali za pridobivanje apna. Žganje apna je bilo nekdaj gospodarsko izjemno pomembna panoga, danes pa je skoraj že povsem izumrlo. 

Starejše apnenice so bile podobne velikanskim košem iz prepletenih leskovih ali gabrovih palic, apnenica z Modrejc pa sodi med lepše ohranjene zidane primerke z začetka 20. stoletja. 

0
Aplikacija je dostopna v pokončnem prikazu!

Skozi čas

Aplikacija je dostopna samo na mobilnih napravah